Odpravljanje stresa, utrujenosti in glavobola

Misel sama lahko aktivira naš stresni odziv– in ga tudi ohrani

Ljudje imamo isto zgradbo kot živali. Kadar opazimo nevarnost, se vključi naš avtonomni del živčnega sistema in energija steče. Enak odziv je tudi pri živalih v naravi, kadar začutijo, da jim preti nevarnost. V zgodnji zgodovini človeka nam je ta prilagodljiv nagonski odziv telesa na dražljaje iz okolice pomagal, da se ubranimo plenilcev in ostalih nevarnosti za preživetje.

Vsak trenutek, ko telo izstopi iz kemičnega stanja ravnovesja, to imenujemo „stres“. Stres je prirojeni odziv telesa na izgubo ravnotevesja in poskus, da se vrne nazaj. Npr. ne glede na to, ali smo videli leva nekje v puščavi, v trgovini srečali bivšega prijatelja, s katerim nismo v najboljših odnosih ali smo iz sebe, ker zaradi prometa na cesti zamujamo na sestanek, vključimo stresni odziv, ker reagiramo na zunanje okolje.
Za razliko od živali, mi reakcijo „bori se ali beži“ lahko vključimo samo v mislih. Ta misel ni nujno, da je v povezavi z našimi trenutnimi okoliščinami. Mi lahko ta odziv vključimo v pričakovanju prihodnjega dogodka. Kar naše stanje še poslabša je to, da se lahko s stresom odzovemo na slabe spomine in bolečino iz preteklosti.
Zatorej, ali trenutno doživljamo take izkušnje, ki bodo sprožile reakcijo na stres ali pa se jih samo spominjamo, tako naša telesa ostajajo v prihodnosti ali v preteklosti. V lastno škodo zato kratkoročne stresne situacije pretvarjamo v dolgoročne.
Na drugi strani, kolikor vemo, živali nimajo sposobnosti ( ali da rečemo nesposobnosti) da tako pogosto in na tako lahek način vključijo reakcijo stresa. Ko je žival izven nevarnosti, jo ne preganjajo misli o tem, kaj se ji je zgodilo pred nekaj trenutki, kaj šele, da bi razmišljala o nevarnosti, ki se je zgodila pred nekaj meseci. Ponavljajoči stres je zelo škodljiv, ker noben organizem ni ustvarjen z mehanizmom, ki bi se lahko spopadel z negativnimi posledicami, ki prizadanejo telo, ko je stres tako pogost in dolgotrajen. Z drugimi besedami, nobeno bitje ne more uiti posledicam v dolgoročnih izrednih razmerah. Ko stresa ne moremo izključiti, smo na poti do neke vrste fizičnega zloma.

Predpostavimo, da zaradi nekih (resničnih ali izmišljenih) nevarnih dogodkov v vašem življenju stalno vključite sistem „ bori se ali beži“. Srce vam v tistem trenutku močno bije, telo je vrženo iz ravnotežja (homeostaze), živčni sistem vas je pripravil na „ bori se ali beži“.


Kaj se zgodi, ko vitalno življenjsko energijo porabljate za odzivanje na zunanje dražljaje?

Ko usmerjate pozornost na neželjeno situacijo ali problem iz okolice, zelo malo energije ostane za normalno delovanje vitalnih funkcij organizma. Imunski sistem upravlja fiziološke funkcije v organizmu, ne deluje pa normalno, kadar mu primanjkuje energije za obnovo. Vloga imunskega sistema je usklajevanje odziva na dražljaje iz okolice. Glede na količino in moč prejetih informacij poskuša vzdrževati ali uskladiti napetosti znotraj organizma. Kadar je prejetih informacij več kot jih imunski sistem lahko uskladi, se kot prvi odziv telesa pojavi utrujenost, razdražljivost, popuščanje koncentracije, lahko se pojavi glavobol in v končni fazi prehlad ali angina.

Ko malo bolje razmislimo, razlika med živalmi in nami v stresnih situacijah je v tem, da ljudje svoje traumatske situacije znova in znova predvidevamo ali podoživljamo. Dolgotrajno oziroma ponavljajoče porušeno kemijsko ravnovesje v organizmu  sčasoma lahko postane celo naša navada.
Razlog je očiten: „domino efekt“ odziva hormonov in drugih kemičnih spojin, ki jih organizem proizvaja in izloča kot odziv ali obramba na stres,  zmotijo delovanje genov, kar se kasneje lahko pokaže kot nesreča ali bolezensko stanje.
V preteklosti je bilo stanje stresa kratkotrajno. Napetost organizma je trajala tako dolgo, dokler nevarnost ni minila. Natančno prilagojen program obnašanja v času nevarnosti je služil kot obrambni mehanizem in kot koristen biokemijski odziv, v novejšem času pa se je spremenil v zelo škodljiv način življenja ali celo navade.

Iz psihološke perspektive, pretirana proizvodnja hormonov stresa ustvarja čustva jeze, strahu, zavisti in sovraštva, ki spodbujajo občutek agresije, frustracije, tesnobe in nesigurnosti, zaradi katerih imamo izkušnjo bolečine, trpljenja, žalosti, brezupa in depresije. Mnogo ljudi je večino časa preobremenjena z negativnim mislimi in občutki. Kakšna je verjetnost, da je večina tega, kar se nam trenutno dogaja, negativno? Očitno je, da ni. Negativnost je na tako visoki ravni zato, ker ali pričakujemo stres ali ga ponovno ustvarjamo s spominjanjem na pretekle dogodke, tako da je večina naših mislim in občutkov posledica močnih hormonov stresa v boju za preživetje.

Ko se vključi naš stresni odziv, se osredotočimo na tri dejavnike, ki so najpomembnejša:
° Telo (Moram poskrbeti zanj.)
° Okolje (Kam naj grem, da pobegnem nevarnosti?)
° Čas (Koliko časa imam, da se izognem nevarnosti?)

Živeti samo v boju za preživetje povzroči, da smo kot ljudje v vlasti teh treh dejavnikov. Stresni odziv in njemu pripadajoči hormoni nas prisilijo, da se usredotočimo na telo, okolje in čas. Posledica tega je, da „sebe“ začnemo definirati znotraj omejene fizične realnosti in postanemo manj zavestni, manj prisotni in manj pozorni. Z drugimi besedami, spremenimo se v „materialiste“ - navajeni smo misliti le o tem, kar se zgodi v zunanjem okolju. Naša identiteta se zaključi s telesom. Toliko smo vključeni oziroma se poistovetimo z zunanjim okoljem, ker nas kemikalije prisilijo, da svojo pozornost usmerjamo na predmete, ki jih posedujemo, na ljudi, ki jih poznamo, mesta, kamor bi morali iti, na probleme, s katerimi se soočamo, na frizure, ki nam niso všeč, na dele telesa, težo, naš izgled v primerjavi z izgledom drugih, na čas, ki ga imamo ali nimamo....ali razumete?

Poleg tega več kot tretjina prebivalcev redno jemlje antidepresive. Nihče se ne čudi, da je postal sindrom kronične utrujenosti in stresa sodobnega človeka povsem normalen. Eden izmed osnovnih vzrokov za apatijo je pomanjkanje življenjskega cilja in s tem povezane življenjske energije.

Ne dovolite, da stres vpliva na vaše življenje.


BIOKROG je pripomoček, ki :

° zmanjšuje stres,
° umiri misli - odpravlja anksioznost,
° odpravlja glavobol,
° izboljšuje spanje, odpravlja utrujenost,
° skrbi za notranje ravnovesje,
° povečuje vitalno življenjsko energijo,
° lajša napetosti v mišicah.

Odpravljanje stresa

BIOKROG je izjemna naprava, s pomočjo katere se v telesu ponovno vpostavi pretok življenjske energije, kar pozitivno vpliva na mišično sprostitev in s tem odpravo glavobola, napetosti in vseh energetskih blokad, za katere niti ne vemo, da jih imamo.
BIOKROG ne le, da odpravlja probleme, temveč se ukvarja tudi z odstranjevanjem vzrokov za njihov nastanek. Brez odprave vzrokov, svojo težavo prestavite le v nedoločeno prihodnost.
Z redno uporabo BIOKROG-a boste doživeli napredek na različnih področjih vašega vsakdanjega življenja (odnosi, kariera, družina...), predvsem pa v spoznavanju in odpravljanju vzrokov motenj v delovanju organizma.
Spomnimo se tega kdo smo, predvsem v odnosu na to kaj vemo in kaj počnemo.


Osvobodite energijo - povežite se s preprosto napravo, ki resnično dela čudeže.

BIOKROG OMOGOČA PRETOK ŽIVLJENJSKE ENERGIJE !

Pustite se razvajati in začnite pri sebi!